Od majhnih mestnih cest do svetovnega prvaka: Kako so skromni začetki Tadeja Pogačarja oblikovali kolesarsko legendo – Ana in Mirko Pogačar spregovorita

Od majhnih mestnih cest do svetovnega prvaka: Kako so skromni začetki Tadeja Pogačarja oblikovali kolesarsko legendo – Ana in Mirko Pogačar spregovorita

V redkem in globoko ganljivem razmišljanju sta Ana in Mirko Pogačar spregovorila o izjemni, vijugasti poti, ki je njunega tihega, s kolesom obsedenega sina iz ozkih ulic Komende spremenila v enega največjih kolesarjev sodobne dobe. Oboževalci že leta občudujejo eksplozivne vzpone, neustrašne napade in veselo osebnost Tadeja Pogačarja – a le redki so zares razumeli skromne korenine, ki so oblikovale prvaka, kakršen je postal.

 

Ana in Mirko, ki sedita v svojem družinskem domu, govorita s ponosom staršev, ki sta veličino videla že dolgo pred svetom. »Ni sanjal o slavi,« priznava Mirko. »Sanjal je o dirkanju hitreje od vetra. To mu je bilo vedno dovolj.« Po njunih besedah so bile Tadejeve najzgodnejše vožnje preprosti družinski izleti – mirni nedeljski izleti po Komendi, kjer se je naučil ljubiti hitrost, ravnotežje in svobodo odprte ceste. A tudi takrat je bilo nekaj drugače.

 

»Bil je majhen, zelo majhen,« doda Ana v smehu. »Ko je na dirkah stal poleg drugih otrok, bi mislil, da je njihov mlajši brat. Ko pa so pihnili na žvižg, je postal drugačen otrok.« Ta »drugačen otrok« je bil neustrašen, predan in neverjetno trmast – lastnosti, ki so mu kasneje pomagale osvojiti Tour de France, najtežjo dirko na svetu.

 

Njegova družina se spominja trenutkov, ki se zdaj zdijo kot namigi usode: Tadej je z očetom popravljal obrabljene verige, pozno ponoči gledal posnetke Tour de France ali pa se vozil s kolesom, ki je bilo zanj skoraj preveliko, ker si družina ni mogla privoščiti novega vsako leto. Namesto da bi ga ti izzivi odvrnili, so ga okrepili. »Nikoli se ni pritoževal,« pravi Mirko. »Samo močneje je poganjal pedala.«

 

Ta delovna etika ga je pripeljala v kolesarsko akademijo Rog, kjer so trenerji takoj opazili isto stvar, kot sta jo imela njegova starša: fanta z izjemnimi nogami in še močnejšim srcem. Toda brez podpore Ane in Mirka bi bila pot veliko strmejša. Družina se je ure in ure vozila na manjše dirke, varčevala denar za nakup delov in žrtvovala prosti čas in počitek – verjela je v sanje, ki so bile še vedno krhke.

 

»Ko je prvič zmagal na Touru, ni bila to le njegova zmaga,« pravi Ana, z bleščečimi očmi. »Bila je zmaga vsake dolge noči, vsake žrtve, vsakega trenutka, ko smo mu rekli: ‘Ne obupaj, zmoreš.’«

 

Danes svet vidi svetovno superzvezdnico, dvakratnega prvaka Toura, neusmiljenega tekmovalca. Toda Ana in Mirko še vedno vidita fanta, ki je dirkal z avtomobili po prašnih ulicah, ki se je smehljal tudi po padcih, ki je verjel, da kolesarjenje ni le šport, ampak način življenja.

 

»Tadej je še vedno isti,« dodaja Mirko. »Ponižen. Hvaležen. In še vedno zaljubljen v kolo.«

 

Od majhnih mestnih cest do svetovnega odra je legenda o Tadeju Pogačarju zgrajena na ljubezni, žrtvovanju in družini, ki ni nikoli nehala verjeti.